Zavod za varno igro (ZVI) izdaja revijo OOPA – revijo z napotki za varno igro. V tokratni številki si lahko med drugim preberete tudi članek o tem, kako se zaščititi pred nevarnostmi, ki jih lahko predstavljajo igrače.

Maja Tiliniger, Tim Art d.o.o.: (Ne)varnosti pri igračah – zaščitite se pred nevarnostmi

Leta 1975, ko sem privekala na svet, je bil svet igrač popolnoma drugačen. Še pomnite Mehanotehniko in njihove vlakce? Ali kocke Bimo? Morda pa se spomnite zgolj svežega zraka, sprehodov po prelepi naravi in kreativnih uric, ko smo otroci znali iz navadne škatle izdelati robota ali igrali frnikole. Vse se je zdelo tako zelo preprosto. Dandanes pa je naš vsakdanjik sprehajanje z otroki po nakupovalnih centrih in Sizifovo delo izbire primernega izdelka v poplavi igrač ter ponudnikov, ki na račun hitrega zaslužka na police vse pogosteje dobavljajo nekakovostne izdelke. Nekoč so bile igrače v prvi vrsti izdelane po moralnih standardih. Tudi skrb za varnost otrok je takrat imela popolnoma drugačne temelje. Vendar je treba sprejeti, kar prinese čas. Poglejmo nekaj iztočnic, kako lahko danes poskušamo poskrbeti za varnost otrok in njihovo »brezskrbno« igro.

V podjetju Tim Art proizvajamo maskote in kostume za vse evropsko tržišče, pri tem pa se držimo predvsem standardov EU. Naše podjetje izhaja iz družbe, ki je sprva proizvajala najkakovostnejše plišaste igrače v Sloveniji. Zaradi poplave cenovno ugodnejših proizvajalcev – predvsem iz Kitajske – smo se iz proizvodnje igrač preusmerili v sedanjo dejavnost. Ob tem še vedno nudimo izdelavo plišastih igrač, vendar s pomočjo zunanjih dobaviteljev. Pri tem naročnikom najprej ponudimo izdelke proizvajalcev iz EU, kar sprva vedno naleti na odličen sprejem, vendar se pogosto zatakne pri ceni. Naročniki velikokrat izberejo cenejše izdelke naših proizvajalcev iz Kitajske. Tudi tu naše cene niso najugodnejše v primerjavi z drugimi ponudniki izdelkov iz Kitajske, vendar smo s tem vstopili na področje, ki ga kupci večinoma ne poznajo. Razlika v ceni je namreč odvisna od kakovosti izdelka in testiranj, ki so mu igrače podvržene, kar pa zakonodaja EU do določene mere prepušča vesti dobavitelja.

Prodaja izdelkov pomeni veliko odgovornost, zato vedno preverjamo svoje proizvajalce in dobavitelje. Za nas je izjemno pomembno, da ima proizvajalec iz Kitajske potrdilo ICTI Class A. Gre za potrdilo neodvisnega združenja, ki opravi pregled tovarne, delavcev in vseh delovnih pogojev. Ta certifikat pridobijo le podjetja, ki imajo ustrezne delovne pogoje, kjer imajo delavci višje plače od povprečnih, kjer ne zaposlujejo otrok, kjer so 40-urni delovnik, dela prosti konci tedna itd. Na podlagi tega certifikata obiščemo tovarno tudi sami. Varnost igrač in zaščita končnega uporabnika sta seveda izjemnega pomena, vendar pod nobenim pogojem ne smemo zanemariti tudi druge plati – proizvajalca in njegovega morebitnega izkoriščanja delavcev ali nemoralnega vedenja. Izdelki morajo imeti »zdrave korenine«.

Kako pa je z zakonodajo? Ta se v Evropi premika v prid večje varnosti igrač že od leta 1960. Leta 1979 pa je British Standards Institute (BSI) objavil prvi standard o varnosti igrač, BS5665, ki je osnova dandanašnje zakonodaje. Ta, na primer, vključuje direktive glede vnetljivosti igrač in njihovih kemičnih sestavin. Današnji standardi, ki pokrivajo varnost igrač, se imenujejo standardi EN71 in veljajo za vse območje EU.

Standardi EN71, ki se jih moramo pri izdelavi plišastih igračk držati proizvajalci, so:

• EN 71-1:2011 (EN 71-1:2014 nov) Varnost igrač – 1. del: Mehanske in fizikalne lastnosti
• Igrače so testirane za padce, natezanje, stiskanje, možnost zadušitve z majhnimi delci, ostre delce in možnost preboda.
• EN 71-2:2011+A1:2014 Varnost igrač – 2. del: VnetljivostIgrače so testirane za možnost hitrega vžiga.
• EN 71-3:2013+A1:2014 Varnost igrač – 3. del: Migracija določenih elementov
• Igrače so testirane za vsebnost škodljivih snovi, kot so svinec, živo srebro in ftalati.

Ker želimo zagotoviti, da vsaka igračka, ki jo pripeljemo na evropska tla, ustreza zgoraj navedenim pogojem, naše podjetje vsako igračko testira v neodvisnem laboratoriju, kar pa po zakonodaji, žal, ni obvezno.

Poleg kakovosti igračke je za kupce izjemnega pomena tudi ustrezno označevanje etiket. Kupec mora vedno vedeti, od kod prihaja igračka in kam se lahko obrne v primeru vprašanj. Opažamo, da je Slovenija po sledenju pravil in interpretaciji teh verjetno med najbolj vestnimi državami v EU. Slovenski uvozniki pa tu naletimo na dilemo, saj je interpretacija standardov v Sloveniji taka, da mora biti vsaka plišasta igračka označena z imenom, naslovom in telefonsko številko proizvajalca ter še z enakimi podatki uvoznika, ki plišasto igračko pripelje na evropska tla. V tujini pa je interpretacija iste direktive drugačna, in sicer pravi, da mora biti plišasta igračka opremljena z naslovom uvoznika, ki mora imeti sedež v EU.

Zanimiva je tudi interpretacija znaka spodaj. Pred leti so z njim morale biti opremljene vse plišaste igrače, saj po standardih niso bile primerne za otroke, mlajše od treh let. Zdaj plišaste igračke te oznake ne smejo imeti, saj velja, da so s svojim videzom privlačne za otroke, mlajše od treh let, zato morajo ustrezati precej višjim standardom kot prej (razen v izjemnih primerih). Vsekakor pa gre za sivo cono, kjer se proizvajalci, uvozniki, distributerji in ustrezne inšpekcijske službe še nismo uskladili.

Obvezna oprema vsake plišaste igračke na njeni všivni ali kartonski etiketi:

• CE-znak,
• identifikacijska številka (zaradi sledljivosti proizvoda),
• poreklo izdelave,
• material,
• simboli za vzdrževanje – po potrebi, odvisno od sestave izdelka,
• podatki o podjetju, ki daje izdelek na EU-trg (po slovenski interpretaciji tako proizvajalec kot uvoznik),
• morebitna posebna opozorila.

Dejstvo je, da smo za varnost otrok odgovorni vsi. Tako starši, ki po zdravem razumu otroke podučimo o primerni uporabi igrače, kot proizvajalci in dobavitelji, ki moramo poskrbeti za to, da v roke končnih uporabnikov pridejo igrače, ki so varne za uporabo.